Mladi Ljubljane

MESTO MLADIM, MLADI MESTU.

Ljubljana je mlado mesto, v katerem ima vsak tretji meščan ali meščanka manj kot 30 let. Ta tretjina Ljubljančanov je nadvse dejavna, radovedna in kreativna skupina, ki pa ima tudi razmeroma veliko prostega časa.

Mladi svoj prosti čas izkoriščajo za druženje s prijatelji, spoznavanje novih ljudi in izražanje sebe. Načini, kako to počnejo, se precej razlikujejo, nekateri se ukvarjajo s športom, sodelujejo v kulturnih krožkih ali pa se le družijo na ulici. Osnovnošolci denimo prosti čas preživljajo bolj pasivno kot srednješolci, ki se vključujejo v organizirane prostočasne dejavnosti ali sami poskrbijo za preganjanje dolgčasa.

Na hitro lahko mladostnike razvrstimo v: poulične (prosti čas preživljajo na ulici, se posvečajo športu in druženju, le redko se udeležujejo organiziranih dogodkov), kulturnike (v prostem času se udeležujejo kulturnih prireditev, berejo, sodelujejo v klubih in društvih, najraje so s prijatelji, družino ali sami), kofetkarje (prosti čas preživljajo v lokalih, namenjajo ga druženju z vrstniki in zabavam), športnike (prosti čas preživljajo v športnih središčih, pogosteje od drugih vrstnikov se udeležujejo organiziranih prostočasnih aktivnosti), alternativce (prosti čas preživljajo na področjih, kjer se izvaja neinstitucionalna, alternativna kultura, ne udeležujejo se organiziranih prostočasnih dejavnosti, v prostem času pa velikokrat delajo kot prostovoljci). Da bi svoj prosti čas čim bolje izkoristili, si v mestu želijo več dejavnosti za mladino, urejen javni prevoz, več kolesarskih stez, klopi in parkov, športnih igrišč in dvoran, pa tudi več zabave in diskotek, pogrešajo javno dogajanje, kulturne dejavnosti, mladinske centre ter več strpnosti do mladih.

Mladi so raznovrstna skupina s specifičnimi potrebami, zaradi omejenih pristopov do vzvodov odločanja in ekonomske moči pa tudi bolj ranljiva. Razlike med mladimi in njihovim prostim časom se v mestu kažejo tudi glede na socialno okolje, iz katerega izhajajo. Odraščanje v nekaterih urbanih četrtih ponuja namreč manj možnosti za dejavno udeležbo v družbi in sooblikovanje lokalne skupnosti. Deprivilegirani mladi se tako večkrat kot njihovi vrstniki soočajo z različnimi vrstami diskriminacije. Kot v drugih evropskih mestih so v socialno šibkejših soseskah pogosti revščina, marginalizacija in socialna izključenost, nezaposlenost, nasilje, zloraba drog in kriminal. V take oblike preživljanja časa se mladi iz deprivilegiranih okolij zatekajo tudi zato, ker se težko vključijo v vse prostočasne ponudbe in dejavnosti, ki zahtevajo denarni vložek v pripomočke.