v mestnem inkubatorju merimo vmesno temperaturo

Ko se ideje začnejo misliti in domišljati v projekte, se zgodi mariskaj. Izkušeni ustvarjalci, producenti ali vodje projektov znajo povedati, da je udejanjanje idej vrtiljak dogodkov, spoznanj, počutij in odločitev. Zgodi se, da padeš v črno luknjo, ko nič več nima nobenega smisla, ko se sprašuješ, kje so tiste sanje, za katere si gorel in že naslednji trenutek se pripeti nekaj, ko ponosno in z utripajočim srcem zreš prve korake svojih otročičkov. Hm, pride tudi dan, ko se tolčeš po glavi, zakaj presneto, si se bila spustila v to, sploh takrat, ko ugotoviš, da je z uresničitev ideje potrebno opraviti delo. Delo, ki ga ne bo nihče drug opravil namesto nas samih. A vsi dobri projekti se od slabih ločijo po tem, da so narejeni, izvedeni. Da niso ostali samo v glavah, ampak z željo po rešitvi zaznane potrebe prepluli širna morja, razburkana in mirna, da bi na koncu razburkana in mirna, da bi na koncu vzkliknili: “To, uspelo mi je!”

Povprašali smo naše Idejaliste, udeležence aktualnega programa ‘Kaj je dobro in je lahko še boljše?’ v Mestnem inkubatorju Mladih zmajev, ki trenutno svoje ideje pretvarjajo v žive projekte, kakšno je njihovo trenutno stanje. Nekaj takega, kot bi merili vmesno temperaturo. Pa poglejmo fotke, ki so nam jih poslali in preberimo besedila, ki so jih pridodali:

Piljenje ideje z metnorico Andrejo Anžur v njeni udobni pisarni.

od ljubljane do tirane

Množica besed in še več idej za realizacijo poletne ture s štartom v Ljubljani. Anita Volčanjšek in Alen Grželj sva v pripravi spletne strani za prijavo. Še enkrat: na pot se lahko odpravijo avanturisti z več kot 20 let starim avtomobilom (predložitev vozniške je obvezna!). Doslej sem uredila potek druženja in vodenja udeležencev po Ljubljani – začrtana smer od Mosteca do obračališča Dolgi Most, kjer bo »pravi« uradni štart. Zbiraš pogum? Raje zbiraj točke in si na cilju (nekje na Balkanu) prisluži nagrado za najbolj avanture, raznovrstnih podvigov in druženja željne ekipe. Ni važna hitrost, ni pomembna uvrstitev, šteje pa angažiranje, iznajdljivost, komunikativnost, odprtost, pa tudi ščepec norosti. Ker je spletna stran v pripravi, morebitna vprašanja (in prijave!) zbirava na naslovu tourdebalkan2018@gmail.com  – anita volčanjšek

Prijateljska degustacija.

legenda o zmaju in pehtranu

Torej mojega projekta sem se lotila s kratko anketo o tem ali ljudje radi pijejo vodo z okusom, zakaj DA in zakaj NE. Ko sem dobila rezultate, sem dobila nek grobi občutek ali sem na pravi poti ali ne in pričela s kuhanjem pehtranovega “ekstratka” ter sem poizkušala… Ekstrakt mi je tako že uspelo narediti dokončno, zato so bila na vrsti groba poizkušanja z domačimi in prijatelji in dobila sem odličen odziv. Opomnili pa so me, da bi lahko k tej vodi v lokalih bila postrežena tudi kaka sadna svežina. Imeli so prav. Zaenkrat toliko, sedaj pa se lotevam kontaktiranja podjetji polnilnic za vode/flaširanja/stekleničenja ter drugih podjetij potrebnih za razvoj in nastanek končnega produkta.    lana urbančič rak

Poigravanje s karticami… Kaj pa tebe osreči?

družabna igra kaj me osreči?

Projekt “Kaj me osreči” smo začeli z idejo v glavi, nato z osnutki na listu papirja, pa s pogovori, ki so vodili do novih razmislekov in idej. Projekt smo skozi proces snovanja malce predrugačili in se odločili, da bo poleg igre s kartami Kaj me osreči vseboval še knjižico, v kateri bodo mladi in mladinski delavci našli različne možnosti igranja s karticami. Projekt nas uči, da se je z idejami včasih treba poigrati, predvsem pa da se je potrebno prepustiti kreativnosti, ki je ključna za to, da nova stvar vzklije.   – maša cvar

Prešli smo iz kreativnega srečanja v tisto bolj strukturirano obliko fotoshootinga našega modela… Saj veste kaj se skriva v ovitku, kajne?

komunicirajmo brez tipk

Oddaja prijavnice… se je zgodila kar nekaj mesecev nazaj. Od takrat smo ugotovile a) da ne gre vedno vse po planu, b) da ne moreš vedno imeti plana in c) da je kljub vsemu potrebno vztrajati, če verjameš v svojo idejo. Kaj torej počnemo me? Vztrajamo! In kmalu bomo dočakale to, zaradi česa bo vse postalo vredno. Približuje se namreč naš odhod na teren. Po končani oblikovani vizualni podobi, nad katero smo nadušene, in aktivnim iskanjem sponzorjev za tisk plakatov ter vestnim objavljanjem novičk na facebook strani, bo naš projekt v polni pari uzrl luč dneva v začetku marca. Z akcijo “Telefon zavij in zabavo odkrij” se bomo podale na nekatere gimnazije, mladinske četrtne centre in fakultete v Ljubljani, kjer bomo mlade spodbujale k ozaveščeni uporabi telefonov. Izzivov, ki nam prihajajo naproti se ne bojimo, nasprotno, veselimo se jih. Naučile smo se, da se na vsa vprašanja in morebitne zaplete ne moremo pripraviti, pripravljene pa smo jih reševati skupaj. Zakaj? Ker smo še vedno idealistično optimistična dekleta, ki verjamemo, da je moč spremeniti svet, zakaj torej ne bi to poskusile, če imamo to priložnost.   – tara duralija za ekipo KBT

Banda je okvir oz. ograja, ki omeji igralno polje za street fuzbal.

street fuzbal slovenije

Tu je slika delavnice, ki se je odvijala v Mladinskem centru ULCA. S pomočjo Pumovcev iz Zavoda BoB smo uspešno začeli graditi bando.   – david velkovski

Material, material, material…

studio basement

V projektu zvočne izolacije studia Basement se je z manjšo zamudo pričel postopek realizacije: nakup materiala v začetku februarja je bil opravljen v Bauhausu. Kupili smo les (lesene podporne palice), izolacijski material (tervol volno) in ostale manjše drobnarije od vijakov do tečajev za izdelavo okvirjev, ki jih bomo po uspešni izgradnji namestili v studio. Naslednja stopnja realizacije je zbiranje ekipe in organizacija dela, ki se bo izvajalo skozi cel marec.    staš kramar

To ja, morda pa to, to ne, levo, desno, morda, lahko, ne pozabi, spomni se …

mavrična retorika

Projekt Mavrična retorika se je materializirala v fizičnem prostoru. Rdečo nit projekt še vedno ohranja; za LGBTQI+ osebe v Ljubljani želim ustvariti prostor, namenjen piljenju retoričnih veščin z upanjem, da jih bodo udeleženke_ci uporabili za profesionalne ali zagovorniške namene. Čeprav je tako lokacija kot predstavitev projekta mavrično obarvana, pa LGBTQI+ identiteta ni pogoj za sodelovanje, s čimer ciljam tudi na zaveznike LGBTQI+ gibanja. Do zdaj je projekt vključeval veliko prespraševnja o podrobnostih; na papirju, e-pošti in v wordovih dokumentih. Kolikokrat v mesecu organizirati in kako dolgo? Kje vse oglaševati? Katere od virov izbrati? Kaj izpustiti? Kako v delo vključiti tudi LGBTQI+ vsebine? Trenutno so vsa ta vprašanja odgovorjena dovolj dobro, da lahko začnem spraševati zelo konkretna vprašanja. Kdaj je v Tiffanyju čas? Kako tam deluje zvočni sistem? Katero spoznavno vajo vzeti? Koliko časa dati za povratne informacije na srečanju? Seveda se bodo pojavila tudi nova vprašanja in to je del procesa.    zoran fijavž

z igro v šport

Od sprejetja projekta do danes sem se naučila, da pri projektih ne gre vedno po vnaprej začrtani poti, ampak da se poti do izvedbe projekta odkrivajo sproti. Gre za bistven preobrat od začetno zastavljenih klasičnih enotedenskih športnih delavnic do pestrega dvodnevnega športnega dogajanja za mlade med 10. in 13. letom starosti.  Spomladansko sonce nam bo prineslo daljše dneve, ki jih bomo s pridom izkoristili za preizkušanje lastnih meja pri športnem udejstvovanju. Govori se, da bomo obuli plezalke, oblekli kopalke, preizkusili trampoline in še kaj se bo našlo. In vse to le v dveh pičlih dneh.   –  doroteja mesarič

V Mestnem inkubatorju smo izjemno ponosni na tole vmesno temperaturo, na vse vas in vaše sodelavce, Zoran, Staš, Doroteja, Lana, ekipa KBT, David, Anita, Maša! Carice in carji, samo naprej, korak za korakom, pa ne pozabite, da je uresničevanje idej tudi (ali predvsem) zabava. Bravo! Ko bo kaj novega, vabljeni, da nam sporočite in pripravimo nov zapis. Srečno!

Ksenja Perko|2019-10-20T03:39:01+02:0007.03.2018|2017 kaj je dobro in je lahko še boljše?, MESTNI INKUBATOR|