po konferenci Mladost je-ni norost – ravnanje z negotovostjo

V petek, 4. decembra 2020, smo Mladi zmaji organizirali drugo mednarodno konferenco na temo duševnega zdravja mladih Mladost je-ni norost. Letošnje leto smo si za krovno temo izbrali ravnanje z negotovostjo, dodajamo pa kratke povzetke iz same konference.

Suzana Krstić, Grupa »Hajde da …«, Beograd: Is there still hope in Pandora’s Box? Suzana nas je opomnila, da moramo v tem času ostati v stiku s sabo, svojim telesom in drugimi, ki so nam pomembni. Spraševali smo se, kaj najbolj pogrešamo v času karantene in česa se najbolj bojimo. Razlikovali smo med depresijo, tesnobo in strahom ter poudarek dali temu, da strah še ne postavi diagnozo motnje anksioznosti ali depresije. V danih razmerah se spopadamo s procesom žalovanja in vsemi stopnjami, ki mu pripadajo – od šoka, jeze, žalosti do sprejetja. Skozi prispodobo zadrge razloži naše prilagajanje in spopadanje s situacijo – ko zadrga ne teče gladko, moramo nekajkrat »gor« in »dol«, da jo lahko odpremo ali zapremo. Mladi so tisti, ki so se razmeram hitreje prilagodili kot mi, saj jim je digitalizacija sveta bližje. Mlade bomo v njihovih stiskah lahko podprli samo, če bomo sami mirni in si pustili čutiti. Zavedati in se prepustiti čustvom je temelj in podlaga za rast nečesa novega. Delajmo majhne cilje in jih proslavimo, zaupajmo, da zmoremo spustiti nekaj stvari in narediti prostor za nove.

Marko Kovačič, Institute for Social Research, Zagreb: Lessons learned the hard way or the story on the interplay between young people and a state in the midst of the COVID-19 pandemic: Na predavanju dr. Marka Kovačiča smo se poglobili v odzive mladinske politike in kakšno vlogo imajo le-te na duševno zdravje mladih. S pomočjo aktivnega sodelovanje udeleženk_cev smo v skupnem duhu razmišljali, kako smo se v Sloveniji odzivali na posledice epidemije in kaj dobrega smo ponudili mladim. Ti so danes v težkem položaju, ker so se znašli v dvojni tranziciji. Prva je prehod iz otroštva v odraslo dobo, druga pa je tranzicija v čas velike negotovosti, ki jo prinaša epidemija. Hkrati opažamo, da so mladi veliko bolj odporni, kot se zdijo na prvi pogled. Omejevanje posameznikove svobode prinaša upor in večje zanimanje za politiko, ki neposredno vpliva na življenja vseh – predvsem mladih. V času epidemije se je pomembno (poleg zdravstvenega aspekta) prevpraševati tudi o socialnem aspektu, kakšne posledice lahko pričakujemo, da se nanje lahko ustrezno pripravimo. Pregledali smo različne odzive mladinskega sektorja po svetu, izpostavili dobre in reflektirali tudi nekoliko manj ustrezne. Nadaljevali smo s pozitivnimi vibracijami in sicer z omembo raziskave, ki je s perspektive mladih prikazovala pomembnost obstoja  mladinskega sektorja. Za konec smo izpostavili vsem nam skupen cilj, ki je seveda še naprej pisati navdihujoče zgodbe dela z mladimi in jih deliti z ostalimi organizacijami.

Tanja Baumkirher, Mladinski svet Slovenije: raziskava: Mladi v času epidemije Covid – 19: Na predavanju Tanje Baumkirher smo se spoznali z raziskavo, ki jo je v prvem valu epidemije Covid – 19 opravil Mladinski svet Slovenije. Raziskava nas je popeljala skozi področja, pomembna za mlade, vse od izobraževanja, življenjskega sloga, odnosa do vladnih ukrepov, stisk in težav mladih ter tudi pozitivnih pojavov, ki so jih mladi sami zaznali. Raziskava je potrdila, kar mladinski in drugi strokovni delavci opažamo že iz prakse. Ta ugotovitev je, da je kriza ob epidemiji prizadela mlade, tako v smislu nenadnih sprememb (npr.  selitve),  znižanja prihodkov, sprememb v njihovem duševnem stanju ipd. Mladi so izrazito pogrešali normalne socialne stike, predvsem s svojimi prijatelji in sošolci. Velika večina mladih je sicer v obdobju epidemije zaznala tudi pozitivne spremembe, predvsem na osebni ravni. Spodbudno za prihodnost je, da so bile te spremembe tudi zdrav življenjski slog, mirnejši tempo življenja, varovanje okolja, zaprtost trgovin ob nedeljah, več časa za družino, manj prometa, čas zase, solidarnost, digitalizacija in skrb za prehrano.

Rok Gumzej, Center Logout: Negotovosti v času virtualnih skupnosti (delavnica): Tekom delavnice smo spoznali različne platforme na katerih se danes zadržujejo mladostniki in problematike, ki se pojavljajo pri prekomerni uporabi le-teh.  Udeleženci so postavljali veliko vprašanj, s katerimi so pripeljali do dinamične in zanimive debate, ki je bila prisotna skozi celotno predstavitev. Delavnica je bila za današnjo situacijo, v kateri živimo, izredno poučna in nam razširila vpogled v potencialne izzive digitalnega sveta.

Mateja Katona, Združenje za fokusing: GO-TÓ-v ali ne-GO-TÓ-v, to je vprašanje (delavnica):  V dobri uri in pol je predavateljica dr. Mateja Katona na kratko predstavila svoj pogled na teorijo in prakso fokusinga. Delavnica je vključevala vrsto prijetnih in uporabnih vaj, ki so jih udeleženci izvajali s pomočjo izkušenega vodenja izvajalke. Na kratko smo se dotaknili tudi učenja ravnanja z negotovostjo, občutenja ter izvora le-te. Predavateljica je delavnico zaključila z naslednjo mislijo:

Nikamor ti ni treba iti – potuj v sebi. Potuj vase! Vstopi v rudnik rubinov in se kopaj v magični svetlobi svoje luči. (Rumi  (1207-1273))

Suzana Krstić, Grupa »Hajde da …«, Beograd: Empathize with (inner) dragon (delavnica): Na delavnici smo govorili o empatiji – kako smo empatični do sebe in drugih. Oboje gre z roko v roki in dokler nismo empatični do sebe, mladim ne moremo pomagati. Skozi vizualizacijo smo odkrivali svoje zmaje – različne identitete, situacije, s katerimi se spopadamo in se z njimi soočali. V parih smo raziskovali tehnike nenasilne komunikacije in preizkušali govoriti kot žirafe in kače – pristopa smo primerjali in raziskovali zmaje sogovornikov.

 Jerneja Munc, Javni zavod Mladi zmaji: Svetovalna praksa brez praske: Na delavnici Svetovalna praksa brez praske so se udeleženci preko aktualnega primera iz prakse preizkušali v vlogi svetovalca in raziskovali možnosti obravnave kriznih situacij. Ob začetku delavnice so se udeleženci spoznali s predavateljico in aktualnim primerom iz prakse, ki je deloval kot temelj srečanja, nato se je znotraj trojic vsak preizkusil v vlogi svetovalca, uporabnika in opazovalca in na ta način v varnem okolju raziskoval možne smeri svetovalnega pogovora. Po igranju vlog, so se s pomočjo dihalne vaje umirili in vrnili v tukaj in zdaj ter z veliko skupino podelili svoje izkušnje. Predavateljica je pojasnila, kako so v tem konkretnem primeru ravnali v resničnem življenju in z udeleženci podelila protokol za obravnavo kriznih situacij. Za konec je predstavila Digi MC, kjer trenutno izvaja svetovanje mladostnikom in s tem predstavila eno izmed možnosti za vzdrževanje mladinskega dela v teh negotovih časih.

Poudarki:

  • Trenutni časi otežujejo svetovalno delo z uporabniki (ni osebnega stika, osebo s katero sodeluješ včasih zgolj slišiš, ne pa tudi vidiš).
  • Včasih lahko boljše pomagamo uporabniku s tem, da mu pomagamo poiskati bolj usposobljeno osebo, s katero bo lahko sodeloval v prihodnosti.
  • Pomembno je, da podelimo svoje občutke, tudi to, da včasih ne vemo, kaj reči.
  • Pomembno je, da preverjamo, kaj uporabnik potrebuje od nas.
  • V svetovalni praksi se prilagajamo uporabniku in se pridružujemo njegovim potrebam (npr. če mu je lažje komunicirati preko telefona, komuniciramo na tak način).
  • Protokol za obravnavo kriznih situacij.
  • Pomembno je, da ob kriznih situacijah nismo sami, da delujemo v timu.
  • Pomembno je, da pri svetovalnem delu vzpostavljamo meje, ki pripomorejo k našemu delu.

Pogovor z mladostnico: Na koncu konference je svoje poglede na svet, odrasle, življenje, negotovost in spremembe, ki jih je prinesla korona, delila z nami mladostnica, redna obiskovalka in prostovoljka Mladih zmajev Črnuče.

Konferenca je potekala v sproščenem vzdušju, kar so potrdili tudi odzivi udeleženk in udeležencev. Organizacijska ekipa se veseli naslednje in zahvaljuje vsem, ki so pomagali soustvariti letošnjo – na tak ali drugačen način.

Maja Majcen|2020-12-14T09:06:57+01:0010.12.2020|DELAVNICA, DOGODEK, USPOSABLJANJE|