Nejavni bazen

Od četrtka, 16.6.,  in vse do prihajajočega petka, je na ljubljanski Špici na ogled razstava Nejavni bazen, umetnika Matica Pandela. 

Matic Pandel (1995) je končal dodiplomski študij fotografije na Visoki šoli za storitve v Ljubljani. V svoji praksi se ukvarja s foto beleženjem urbane pokrajine, z manipulacijami znotraj fotografije ter z video montažo. Razstavljal je na skupinskih razstavah v galerijah Photon, MSUM, Cirkulacija2, Aksioma, Media Nox, DobraVaga, Kula in Fotopubu. Podiplomski študij nadaljuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

Kot rokodelec šumi, piha, napihuje, mečka, zavija, voska, prelaga, imobilizira, ritmično sestavi, vse poveže v zgodbo. Včasih to zgodbo tudi zapiše – kdaj v obliki videa, instalacije ali izbora razstavljenih fotografij.

Tokrat je njegov in Portalov Instagram že pred razstavo prevzela poplava predelanih reklamnih objav družinskih bazenov. Objave so obljubljale skorajda evforično čofotanje, sigurno pa vsaj osvežitev.

Na dan otvoritve je, navkljub neuporabljenim bazenom, obiskovalce osvežil dež. Med ogledovanjem razstavljenega je mimoidoče v objektiv ujel tudi fotoaparat, vnaprej nastavljen v vsakič znova zajemajoč isti kader. Fotografije so bile na koncu združeno ‘animirane’, na ogled so na IG profilu @portal27778.

Matic si je »s posegom v javni prostor želel ustvariti fotografskost; sceno, ki je odmik od ustaljenega, je nekaj na videz nesmiselnega, je v postopku in še nekončano… Sceno, ki pritegne pozornost zaradi odmika od vsakodnevnega in po navadi “zaklene” pogled mimoidočega.«

Zaklenjeni bazeni nagovarjajo to nefunkcionalnost,  nepredvidena lokacija razstavljenega objekta pa vzbudi vprašanja in res pritegne pozornost. Kot se sosedova konkavna modra plahta polna vode, sredi velike zelene posesti, zdi idealen prostor za hlajenje vseh okončin, tudi bazen, kot okolje kopalk, natikačev ter brisač, za zaklenjeno stekleno površino, tokrat samo šaljivo draži in ne omogoča osvežitve. Zbiranje okoli prepoznavne tvorbe žal ne doprinese k možnosti uporabe in ostane brezvalovno.

Bazen pooseblja prostor faznih prehodov: poln – prazen, potopljen – ploven, moker – suh…

Fotografa je torej zanimal odziv mimoidočih; njihovo iskanje vonja po kloru in notranje prevrednotenje uporabnosti.

Tekom minevanja časa je inflacija padla v deflacijo, zrak v kondenz, lahkotnost pa v kompaktnost.

Tudi v prihodnje bodo, v galeriji Portal 2-7-7-7-8 (ig: @potal27778), na ogled razstave, ki jih

kolektivno kurirajo: Lene Lekše, Maruša Uhan in Tom Winkler. Portal obljublja prežarčenost

umetnosti na Špico hierarhije potreb!

Maruša Uhan|2022-08-03T06:00:00+02:0003.08.2022|DOGODEK, DRUŽENJE, UMETNOST|