PROSTOVOLJSTVO 2017-12-02T04:23:31+00:00

prostovoljstvo

Priložnosti za prostovoljno delo obsegajo od indvidulanega do skupinskega dela, vodenja delavnic in projektov, druženja z mladimi in razvijanja lastnih idej. Omogočamo mentorsko podporo, udeležbo na brezplačnem uvodnem usposabljanju, redna mesečna srečanja, kjer se pogovarjamo o morebitnih izzivih pri delu z mladimi ter polletna druženja z vsemi prostovoljci. K prostovoljstvu vabimo tudi mlade, ki še niste dopolnili 18 let, saj imamo znak Mladim prijazna prostovoljska organizacija, s katero zagotavljamo še dodatno mentorsko podporo. Izkušnje imamo s prostovoljci iz tujine in EVS (European Voluntary Service) prostovoljci, ki popestrijo programe v mladinskih centrih.

individualno in skupinsko, tudi za mladoletne

zdaj, ko imam službo, pogrešam čamac

V Čamcu sem spoznala dosti prijateljev. Tu mi je ko drugi dom. Enkrat smo imeli delavnico na temo mobinga na delovnem mestu. To se je dogajalo tudi meni, dogaja se v šolah in na fakultetah. Mobing je tudi med otroci. Predaval nam je psiholog, izvedela sem zelo veliko zanimivega. Tam sem podelila tudi svojo izkušnjo, ko sem bila žrtev mobinga. Ker sem zdaj dobila delo, hodim v Čamac redkeje in opažam, da ga pogrešam. Pogrešam vzdušje. Tu sem svobodna. Pogrešam tudi koordinatorja Mareta in Doris, ki nam veliko pomagata, pa naj bo to z nasveti ali pa s kakšno dobro debato. Zelo mi je všeč, da se v mladinskem centru lahko družimo tudi prebivalci nekdanje Jugoslavije. Da tu ni važno, kakšnega porekla, barve kože si. Mislim, da je to zelo dobra štartna točka za mlade v življenju. Da smo vsi ljudje, da smo vsi dobrodošli. Najbolj se me je dotaknilo, ko me je Doris vprašala, če bi šla na vikend izobraževanje za prostovoljce. / MILI, prostovoljka, 29 let

nikoli nisem čutil »o hudirja, spet moram v mladinca«

To je večinoma ženski kolektiv in kot moškega te mladi vidijo kot rivala in iščejo meje in se »zaletavajo« vate. Na začetku sem imel s tem veliko težav, nisem vedel zakaj. Vdirali so mi v pisarno, kaj so mi skrili. Nič hudobnega, ampak kot zezanje, tudi potencialen povod za nasilje. En čas sem imel s tem težave, potem pa smo našli temi, o katerih morda mlajši fantje težje debatirajo z ženskami – spolnost in alkohol. Na to temo smo enkrat prišli, ko so bili v moji pisarni in je ful steklo. Povedal sem jim, kaj sem jaz delal, ko sem jih imel 14, kaj počnem in kaj se mi zdi smiselno zdaj in takrat smo se res povezali. Druga stvar, ki zelo vpliva na odnose, pa je tudi konsistentnost in da si večkrat in ves čas v mladincu. Rabijo čas, da navežejo odnos. Sicer pa mi je ogromno pomenilo, da sem tu vedno imel podporo, nasvet, povratno informacijo od koordinatorjev. Prav zaradi tega mi nikoli ni bilo težko. Nikoli nisem čutil »o hudirja, spet moram v mladinca«. Vedno mi je bila ta praksa prijeten izziv. / NEJC, prostovoljec, 23 let

sprejela sem, da je v redu, kakšna sem

Inštruirala sem fanta in je imel za popraviti dva, tri predmete. Inštrukcije sem prevzela, ker se mi je smilil in sem rekla, mu bom pomagala, ker me potrebuje. Zadeva je eskalirala do te mere, da me je redno klical, ko me je namesto njega začela klicati njegova mama, sem dojela, da to ni moj cvek in da on ni moj otrok. Da mora sam popraviti ta cvek. Tu sem se naučila, kako se postavlja meje. Naj se to sliši še tako banalno, meni je veliko pomenilo, ker me je to zelo bremenilo. Še posebej sta mi pomagala koordinatorja. Med delom sem sprejela, da je v redu, da sem, kakršna sem – z vsemi napakami. Še posebej so mi pri tem pomagali koordinatorji. Vidiš, da včasih tudi nekdo z veliko izkušnjami ne ravna prav, se opraviči, popravi napako. To je velika stvar, ki sem jo odnesla za življenje. Zaradi obiskovalcev mladinca sem morala razčistiti pomembne stvari pri sebi. Ker prav iščejo, katera vprašanja te bodo spravila v zadrego. Največ je vprašanj o seksualnosti in spolni usmerjenosti. Pa tudi postaviti se zase. Da vem, da tudi če nisem koordinatorka, ampak samo prostovoljka, sem tu odgovorna za prostor in dobro počutje mladostnikov. Ko sem tu, sem nekako v vlogi »šerifa«. / KATJA, študentsko delo, 26 let

volkovi

Zaloga, kjer sem bila prostovoljka, sem se kar izogibala, saj sem vedela, da so tam sami fantje. Kot praktikantka sem hotela za Bežigrad. Tam so rekli, da imajo vse polno in da naj razmislim, če bi šla kam drugam. Rekla sem, bom pa šla v Zalog, čeprav z grenkim priokusom. Bala sem se, da bom delala s samimi fanti, da bodo oni kot eni volkovi, da me bodo grizli in me pojedli, ko bom kot 22-letno dekle prišla mednje. Na začetku so deževale seksualne opazke, pobegnili so, niso pospravljali za sabo, morala sem jih lovit. Enkrat so mi pred vhodom razbili lubenico. Potem pa se je to spremenilo. Začeli so hoditi do mene. Včasih so kaj rabili, pogosto so mi zaupali kakšno stvar. Tako se je gradil ta odnos.  Najpomembneje mi je, da začutijo, ko sem potrta in me iskreno vprašajo, kako sem. To pa mi je »vau«. Spoštujejo to, da sem človek. Da imam lahko slab dan. Pa včeraj mi je eden prinesel čokoladko. Take male stvari. Glavna stvar, ki sem jo odnesla iz mladinca je, da naj mi prvi vtis vsega ne pokvari. / TJAŠA, prostovoljka, 26 let

KONTAKT

Maja Majcen
051 659 029

maja.majcen@mladizmaji.si